Oglasno sporočilo

Nad kriptovalute s kripto izvršbo?

Čas branja: 2 min
13.03.2018  11:44  Dopolnjeno: 13.03.2018 11:46
Nad kriptovalute s kripto izvršbo?

Tema današnjega vsakdanjika je zagotovo kripto trgovanje. O pojmu kriptovalute je bilo že ogromno napisanega in izrečenega. Namen prispevka ni v odkrivanju nove definicije kriptovalut, ne v opisu trgovanja teh (če si drznemo poimenovat) novodobnih/digitalnih vrednostnih papirjev, ampak ugibanja, kako bi se lahko zakonodajalec odzval na, do sedaj še, neregulirano področje kripto trgovanja.

Kot strokovnjaki za izvršbo in zavarovanje se v vsaki fazi dela ukvarjamo z vprašanji in odkrivanjem razpoložljivega premoženja dolžnikov, iz katerega bi bilo mogoče poplačilo upnikovih terjatev. Nedavne spremembe na področju investicij, vlaganj, trgovanj, tudi špekuliranj s pomočjo kripto trgovanja, dajejo področju izvršbe nov vidik – »Kripto« vidik. Če izvzamemo davčni vidik obravnave kriptovalut, ki le te ne uvrša med finančne instrumente in tudi ne med denarna sredstva, slovenski pravni red ne daje odgovorov, kam in kako kriptovaluto uvrstit. Kako regulirat nekaj, s čimer se pravo komaj spoznava? S pomočjo razlag? Katera razlaga je smiselna? Vse to so vprašanja, s katerimi se bodo zakonodajalci primorani slejkoprej spopasti. Iz pravnega vidika gledano (kripto zaslužkarjem napisano zagotovo ne bo odgovarjalo), zagovarjamo potezo Ekvadorja, ki poslovanje s kriptovalutami tretira kot kaznivo dejanje.

Zakon o izvršbi in zavarovanju v 32. členu določa predmete izvršbe. Navajamo: »Predmet izvršbe za poplačilo denarne terjatve je lahko vsaka dolžnikova stvar ali premoženjska oziroma materialna pravica, v kolikor ni z zakonom izvzeta iz izvršbe oziroma, če ni izvršba na njej z zakonom omejena.« V kolikor se lotimo nomotehnične razlage krovnega zakona, ki ureja izvršbo, bi lahko kriptovalute uvrstili med premoženjske pravice posameznika. Blizu tej razlagi je primerjava Finančne uprave Republike Slovenije, podana v 2. izdaji podrobnejšega opisa davčne obravnave poslovanja z virtualnimi valutami. Naravo premoženjskih pravic, s pomočjo razlage, približa eni od oblik investiranja, ki jo prinašajo kriptovalute, tj. investiranje v realne projekte preko t.i. token-ov.

FURS je mnenja, da, v kolikor podpornik z nakupom tokenov pridobi možnost in pravico uporabe storitve oziroma imajo lahko ti značaj vrednostnega papirja, ki prinaša nek donos ali pa imajo celo hibriden značaj, je ta nakup podvržen davčni obravnavi. Prav tako je blizu obravnava Statističnega urada RS, ki storitve kupovanja kriptovalut za tuj račun uvršča med dejavnosti Posredništva pri trgovanju z vrednostnimi papirji in borznim blagom.

Na podlagi zgoraj opisanega bi se zakonodajalec, ob predpostavki, da bo kriptovaluta delno oz. v celoti centralizirana, lahko približal opredelitvi kriptovalut kot »hibridnim« vrednostnim papirjem. Vsekakor bi bila potrebna drugačna obravnava. Je pa tako jedro »klasičnega« vrednostnega papirja kot »hibridnega« vrednostnega papirja neka premoženjska pravica, ki jo imetnik lahko uveljavlja. Vendar to je le ena izmed, do sedaj še sanjavih, idej ureditve kriptovalut, kot predmeta izvršbe. Kako bi sam postopek tekel, kdo bi izvrševal prodajo, na kak način bi se vzdrževal register »hibridnih« vrednostnih papirjev, so vse odprta vprašanja, ki so lahko predmet širše obravnave.

Več kot očitno je, da klasični, lahko pojmujemo tudi tradicionalni, pristopi k ureditvi vprašanja kriptovalut, ne zadoščajo. Tako kot je bil za uvedbo samega kriptovalutnega trgovanja potreben inovativen pristop, mora tudi zakonodajalec k rešitvi tega problema pristopit na enak način, s pomočjo inovativne tehnologije, ki bi bila tudi glavni regulator nadzora in kazenskega pregona.

Namen članka in predstavljene vsebine ni, kot že povedano, klasična predstavitev »kripto« problema, temveč opomnik, da upniki, ki so lahko v eni fazi in določenem trenutku sami dolžniki, s trenutnim nereguliranim trgovanjem, dosegajo znatne dobičke in druge premoženjske pravice, po katerih upnik, za sedaj, ne more poseči.

Denis Robar, univ. dipl.prav., Prohit, Vodja oddelka predsodne izterjave