(intervju) »Gradbena industrija 4.0 se trudi industrializirati izdelavo unikatov in prepoznati, kaj se ponavlja«

Čas branja: 3 min
28.03.2018  18:38  Dopolnjeno: 28.03.2018 18:47
Dodatna investicija v boljše in digitalne podatke se večkratno vrne zaradi bolj predvidljive gradnje, poudarja dr. Žiga Turk in opozarja na nov poklic v gradbeništvu, na katerega so slovenski diplomanti dobro pripravljeni.
(intervju) »Gradbena industrija 4.0 se trudi industrializirati izdelavo unikatov in prepoznati, kaj se ponavlja«
Foto: Zapp2Photo

Obveščaj me o novih člankih:  

Žiga Turk je redni profesor na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, prodekan za področje kakovosti in razvoja ter vodja programske skupine eGradbeništvo. Njegova predstavitev se bere kot popoln opis gradbenega strokovnjaka 4.0: Je univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva, magister računalništva in informatike ter doktor tehniških znanosti.

Na 1. konferenci Biznis in trendi v gradbeništvu, ki bo sredi aprila, bo govoril o gradbeništvu kot industriji 4.0 in prednostih, ki jih tej panogi prinaša digitalizacija. V pogovoru z njim nas je med drugim zanimalo tudi to, kako se digitalizaciji gradbeništva prilagaja slovenski izobraževalni sistem ter v kateri fazi digitalizacije so slovenska gradbena podjetja v primerjavi s tujino.

Katere značilnosti industrije 4.0 gradbeništvo že živi in katere so še neuresničene?

​Industrija 4.0 je koncept, ki poskuša koncentirati napore za oživitev evropske industrije. Pomeni intenzivno povezavo otipljivega in digitalnega sveta, fizičnih in kibernetskih sistemov. Gre za uporabo podatkov, ki jih o resničnem svetu zbirajo senzorji, kamere, družbena omrežja in podobno, da bi izboljšali izdelke in storitve industrije. Slednja naj bi še vedno serijsko in poceni izdelovala konkretnemu posamezniku prilagojene izdelke ali mu nudila storitve. Gradbeništvo proizvaja izdelke, katerih serija je velika en primerek, že ves čas. Gradbeništvo proizvaja unikatne izdelke. Zato se konceptu industrije 4.0 bliža z druge strani. Gradbena industrija 4.0 se trudi industrializirati izdelavo unikatov in prepoznati, kaj se ponavlja. Ključna za to je digitalizacija vseh procesov, v katerih nastajajo informacije, vse bolj pa se digitalizirajo tudi procesi gradnje, npr. skozi 3D-tiskanje, robotiko, numerično krmiljene stroje in podobno.

Kakšne prednosti prinaša digitalizacija tej panogi? (in kakšne so njene slabosti?)

​Digitalizacija prinaša boljše informacije. V zadnjem desetletju se je uveljavil koncept upravljanja informacij o zgradbah (BIM - building information management). V jedru tega pristopa je digitalni model zgradbe, ki jo bomo gradili ali obnavljali. Postaja vedno bolj natančen in podroben. Njegova glavna prednost je, da povečuje predvidljivost gradnje, zmanjšuje presenečenja in odpravlja konflikte. Prej so bili gradbeniki navajeni izmenjevati informacije z risbami na papirju in papir prenese vse. V digitalnem modelu je na enem mestu npr. lahko samo ena stvar. Tri ali štiridimenzionalni model je odlična osnova za časovno načrtovanje gradnje in izračun stroškov. Objekti, katerih graditev ali obnova je načrtovana v tehnologiji BIM, so manj podvrženi zamudam ali prekoračitvi stroškov.​ Slaba stran digitalizacije, če je kakšna, je edino v skrajnostih, ko postane informacija sama sebi namen in avtorji pozabijo, da je namenjena izključno uporabi na gradbišču.

V kateri fazi digitalizacije so slovenska gradbena podjetja v primerjavi s tujino?

​Med zadnjo krizo so v Sloveniji propadla podjetja, ki bi morala biti zaradi svoje velikosti tista, ki bi vodila tehnološko prenovo gradbene panoge. V velikem podjetju se lažje najde rezerva, ki je potrebna za tehnološki dvig. Veliko podjetje lahko diktira tehnologijo svojim podzvajalcem, kooperantom, konzultantom in podobnim. Dodati je treba, da podjetja, ki so propadla, niso bila velika, ker bi bila tehnološko vrhunska in ker bi poslovni uspeh temeljila na inovativnosti, ampak so uspela na nepreglednem slovenskem trgu nekako dobivati projekte. Neplačevanje podizvajalcev je bil vsaj tako uspešen poslovni model kot vlaganje v razvoj. V njihovi senci je nastalo nekaj vrhunskih projektantskih in softverskih podjetij, ki zdaj narekujejo tempo tehnološkega razvoja. ​

Kako se digitalizaciji gradbeništva prilagaja slovenski izobraževalni sistem?

​Na Univerzi v Ljubljani in kasneje tudi v Mariboru smo bili vedno v špici svetovnega raziskovanja na področju rabe informacijskih in komunikacijskih tehnologij v gradbeništvu. Z BIM-om smo se ukvarjali še preden se mu je reklo BIM.​ V primerjavi s konkurenčnimi univerzami imamo že nekaj časa na informatiki nekaj več poudarkov, zato so naši študenti zanimivi za domača in tuja gradbena podjetja in tudi za razvijalce inženirske programske opreme. V gradbeništvu se pojavlja nov poklic - BIM manager oz. koordinator informatike na projektu - in naši diplomati, ki to znajo, z lahkoto najdejo službo doma in na tujem.

O digitalizaciji v industriji govorimo kot o razmeroma dolgotrajnem, dragem, a tudi nujnem procesu. Lahko enako trdimo za digitalizacijo gradbeništva? In kaj to pomeni za slovenska gradbena podjetja, ki so v fazi novega zagona?

​Digitalizacija se dogaja povsod po svetu. Ena od težav je, da digitalizacija povečuje napore oz. stroške v začetnih fazah projektiranja, prihranki pa nastanejo pri gradnji. Najbolj zainteresirani bi zanjo morali biti investitorji. Javne investicije so tu lahko pomemben katalizator tehnološkega napredka, ki ima za posledico tudi nižje cene in manj prekoračitev rokov. Uporaba BIM tehnologije postaja v nekaterih državah EU obvezna, ko gre za javna sredstva. Zasebni investitorji pa so že sami po sebi zainteresirani za zmanjšanje stroškov. Ker sta v Sloveniji faza projektiranja in gradnja tudi predračunsko ločena, bi kazalo zelo razmisliti o tem, da bi bil projektu namenjen večji del sredstev. Dodatna investicija v boljše in digitalne podatke se večkratno vrne zaradi bolj predvidljive gradnje.

Slovenska podjetja so se med krizo precej razdrobila, zmanjšala. Digitalizacija - predvsem komuniciranje preko spleta oz. skupnih podatkovnih okolij - omogoča, da se tudi manjša podjetja lahko povežejo v velike projekte.​