[intervju] »BIM ni programska oprema, je proces«

Čas branja: 3 min
03.04.2018  13:37  Dopolnjeno: 03.04.2018 13:39
Tudi v Sloveniji se stvari premikajo, kar dokazujejo razpisi za projekte IKEA, druga cev Karavank in drugi tir, pravi Franc Sinur iz inženirsko-svetovalne družbe IBE.
[intervju] »BIM ni programska oprema, je proces«
Foto: annatodica

Obveščaj me o novih člankih:  
Franc Sinur dodaj
IBE dodaj
Hidroelektrarna Brežice dodaj
IFC dodaj
Ikea dodaj

V prvem koraku digitalizacijo gradbeništva predstavlja BIM (Building Information Modeling), v prihodnosti pa bodo ključnega pomena nove tehnologije, pravi Franc Sinur, direktor projektov v največji neodvisni inženirsko-svetovalni družbi v Sloveniji - IBE. Njihov projekt HE Brežice s strani naročnika ni bil razpisan kot BIM projekt, kljub temu pa je ta pristop, ki je postal primarni način dela v podjetju, prinesel vrsto prihrankov oz. prednosti. V pogovoru z nami je med drugim poudaril, da BIM ni programska oprema, temveč proces gradnje inteligentnega virtualnega modela zgradbe, ki pa ga veliko udeležencev ne razume oz. se jim zdi nepotreben.

Se strinjate, da je BIM prihodnost gradbeništva?

Seveda. Kot proces, ki združuje in povezuje udeležence pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju je ključnega pomena za digitalizacijo panoge. Danes se z njim srečujejo in ga pri svojem delu uporabljajo predvsem projektanti pri načrtovanju objektov. Seveda pa je smisel uporabe BIM precej širši in na tem mestu gre tu predvsem za spremljanje objekta skozi celotno dobo od načrtovanja, gradnje, uporabe, vzdrževanja in na koncu vse do razgradnje objektov po koncu njihove življenjske dobe.

Digitalizacija gradbeništva = (samo) BIM?

V prvem koraku da. V prihodnosti bodo ključnega pomena pri projektiranju nove tehnologije, kot VR (virtualna resničnost), projektiranje s pomočjo algoritmov (grafično programiranje), s pomočjo katerih optimiziramo tlorise in tlorisne razporeditve zgradb, debeline in tipe nosilnih elementov glede na projektne zahteve. Prav tako prihaja do robotizacije same gradnje, kjer roboti prevzemajo gradnjo objektov (robot SAM, ki položi med 800 in 1200 opek na dan), spremljanje in nadzor gradnje se izvaja s pomočjo fotogrametrije, geodetski posnetki se pridobivajo s pomočjo dronov.

BIM je sicer programska oprema, a je dejansko precej več kot to. Kakšne spremembe vse je zahteval od vas - in od naročnikov?

BIM ni programska oprema, je proces. Proces, ki ga veliko udeležencev (projektant, izvajalec in investitor) ne razume oz. se jim zdi nepotreben. BIM ni prerisovanje 2D-načrtov, ni 3D-model zgradbe, ni trend, ni programska oprema, ampak je gradnja inteligentnega virtualnega modela zgradbe, kjer vsak element nosi vse potrebne podatke, da ga lahko lociramo, definiramo, popišemo, zgradimo/kupimo in vzdržujemo.

V splošnem prehod na BIM zahteva čas, energijo za učenje nove programske opreme in spremembo samega pristopa k projektiranju. Implementacija programske opreme, ki je narejena brez strategije in jasne usmeritve ne uspe izkoristiti potenciala, ki ga ta tehnologija ponuja.

BIM orodij je več, ni enega samega, primernega za vse vrste stavb. Kako ste izbrali pravega za ta projekt?

BIM programi, ki se jih največkrat omenja so Revit, Archiecad, Allplan, Tekla in Civil 3D za nizkogradnjo. Naš pristop je pragmatičen in poskušamo za vsak sklop projektiranja izbrati za nas najbolj primerno programsko opremo. Pri projektiranju arhitekturno/gradbenih elementov uporabljamo Revit, Tekla pokriva kovinske konstrukcije, Allplan armaturo, za zemeljska dela uporabljamo Civil 3D, pri pregledovanju projekta pa Navisworks. Izmenjava podatkov med programi poteka preko formata IFC.

Kakšne prednosti je BIM na projektu HE Brežice že prinesel in kakšne prednosti še pričakujete?

Glede na dejstvo, da projekt HE Brežice s strani naročnika ni bil razpisan kot BIM projekt, lahko govorim samo o prihrankih oz. prednostih, ki so se pojavile v času načrtovanja in gradnje. Prihranki oz. prednosti uporabe te tehnologije so bili boljša koordinacija med vsemi strokami; odkrivanje potencialnih kolizij že v času projektiranja; lažja sledljivost spremembam; točni popisi količin; hitrejša odzivnost na spremembe med samo gradnjo; ter en skupni centraliziran model celotnega projekta.

Še vedno pa obstaja možnost uporabe BIM modela za namene vzdrževanja, sanacij in rekonstrukcije.

Pri kakšnem deležu vaših projektov uporabljate BIM in pri kakšnih gradnjah je najbolj razširjena?

BIM tehnologijo smo v IBE-ju kot prihodnost prepoznali leta 2010, ko smo začeli z manjšimi projekti, v letu 2015 pa se je razširila po celotnem podjetju in postala primarni način dela.

Po vaši oceni, kako razširjena je uporaba BIM pri projektiranju v Sloveniji?

Kar se tiče BIM projektov v Sloveniji, bi morala država na zakonski ravni sprejeti obveze v smeri implementacije tehnologije v prakso. Anglija je leta 2011 sprejela zakon, ki določa, da morajo biti po letu 2017 vsi projekti, ki jih financira država in so v vrednosti več kot 5 milijonov funtov, narejeni v BIM tehnologiji. Da pa se v Sloveniji stvari premikajo, dokazujejo razpisi za projekte IKEA, druga cev Karavank, drugi tir.

Franc Sinur bo skupaj z BIM managerjem Petrom Dragovićem uporabo BIM orodij pri projektiranju HE Brežice predstavil na 1. konferenci Biznis in trendi v gradbeništvu, ki bo 17. In 18. aprila v Portorožu.