Je boljše slovensko, švicarsko ali nemško zdravstvo?

Čas branja: 6 min
06.04.2018  12:13  Dopolnjeno: 06.04.2018 12:31
Slovenija z največjim napredkom na področju smrtnosti, na katero lahko vplivamo in je »pravo merilo kakovosti zdravstvenega sistema«, hkrati pa nas pestijo 'nove' težave, ki zahtevajo nov način razmišljanja in sistem vedenja. Švica in Nemčija kot vzor delujočega zdravstvenega sistema?
Je boljše slovensko, švicarsko ali nemško zdravstvo?
Foto: Jernej Lasic

Zdravstvena polemika, dogodek, ki ga je Akademija Finance organizirala v sodelovanju z zdravstveno zavarovalnico Vzajemna, je v začetku aprila v Ljubljani zbrala vrsto strokovnjakov iz različnih segmentov zdravstva, ki so izpostavili prednosti in slabosti slovenskega zdravstvenega sistema ter iskali pot do njegovega izboljšanja.

Najbolj pozitiven skok v smrtnosti, na katero lahko vplivamo, a težave z debelostjo

Prof. dr. Stjepan Orešković, predsednik Sveta in voditelj Centra za raziskovanje najboljših zdravstvenih praks, je uvodoma predstavil ključne trende v zdravstvu: staranje prebivalstva, nezadržno rast trošenja v zdravstvu ter prizadevanja razširiti enakopravnost in dostop do nege. Izpostavil je oceno, da je kar 30 % vsega, kar se dela v zdravstvu, neučinkovito. Izzvan iz občinstva je ta podatek utemeljil na način, da so napake vse dražje, ko se vzpenjamo po lestvici zdravstvenih storitev, hkrati pa lahko nove tehnologije marsikatere procese naredijo bistveno bolj učinkovite. In ravno v povezavi z novimi tehnologijami je poudaril vlogo tehnoloških podjetij v medicini, predvsem Googla: je zelo močen na področju umetne inteligence, imamo ustrezno finančno zaledje, izjemno koncentracijo znanja – strokovnjakov, podatkov. Hkrati je Google v zadnjih letih pridobil vsa ključna zagonska podjetja na tem področju in vzpostavljal partnerstva »z vsemi, ki karkoli pomenijo v svetu zdravstva«.

Orešković je še posebej predstavil položaj Slovenije in slovenskega zdravstvenega sistema. Glede na njegovo analizo je Slovenija v mnogih pogledih med povprečnimi državami – nekaj področij pa odstopa tako v dobrem kot v slabem smislu. Glede na študijo, ki je bila objavljena v strokovni reviji The Lancet je Slovenija med 1990 in 2015 naredili največji skok na področju smrtnosti, na katero lahko vplivamo in je »pravo merilo kakovosti zdravstvenega sistema«. Slovenija pozitivno izstopa tudi npr. na področju smrtnosti novorojenčkov, ki je najnižja na svetu. Vendar pa nas pestijo tudi 'nove' težave, ki pa po oceni Oreškovića zahtevajo nov način razmišljanja in sistem vedenja. Pojavil se je neverjeten prelom v vedenju med starejšimi in mladimi, ki so npr. glede alkoholoziranosti in debelosti v slabšem položaju kot njihovi vrstniki v drugih državah EU.

Nenazadnje je za uspešno nagovarjanje teh težav izpostavil odlične kapacitete, ki jih Slovenija premore, a jih ne izkorišča, med njimi strokovnjake na ekonomski in medicinski fakulteti ter tiste, ki delujejo mednarodno.

Ideal: Švica

Asist. mag. Matej Beltram, dr. med., spec. oftalmologije, ki je dolga leta delal na ljubljanskem UKC, zadnja 3 leta pa deluje polovično pri zasebniku v Sloveniji ter polovično v Švici, je predstavil svojo primerjavo slovenskega in švicarskega sistema. Glavna razlika med obema, tako Beltram, je ta, da »v Sloveniji država določi, v Švici pa državljan izbira«. V Švici mora biti zdravstveno zavarovan čisto vsak posameznik, v Sloveniji pa je cel kup izjem, je uvodoma povedal očesni zdravnik. Vsi v osnovi plačujejo enako, nato pa sorazmerno s storitvami, ki so jih prejeli – po principu 'več dobiš od sistema, več plačaš'. Hkrati so Švicarji pri vseh zdravstvenih stroških soudeleženi z 10 % stroška, pri čemer je ta znesek navzgor omejen. Lastna udeležba velja tudi na področju zdravil: Švicarji krijejo 10 % stroška generikov ter 20 % ostalih zdravil – izbira je njihova. Beltram je primerjal strošek, ki ga za družinski proračun pomen zdravstvo v Sloveniji ter v Švici, in prišel do ugotovitve, da zdravstveni stroški obremenjujejo 15 % bruto letnega družinskega prihodka 4-članske družine, v Švici pa med 5 in 10 %.

Na lastnem primeru je izpostavil, da lahko Švicarji za zdravnika izberejo kogarkoli, medtem ko pri nas velja prosta izbira zdravnika, ki pravzaprav ne obstaja. Zdravnik v Švici je podjetnik in je plačan po obsegu dela. Pacient lahko za zdravnika izbere katerega koli registriranega zdravnika, ki so mu zavarovalnice dolžne povrniti strošek zdravljenja tega pacienta.

Nemško zdravstvo je smer, v katero ne smemo

Dr. Andrej Trampuž, strokovnjak za infekcijske bolezni ter vodja raziskovalnega oddelka, Univerzitetna klinika Charité v Berlinu, pa je podal pogled na nemški zdravstveni sistem. Nemški primer je smer, v katero ne bi smeli iti, je prepričan dr. Trampuž, ki najverjetnejšo rešitev vidi ravno v švicarskem modelu. »Švicarsko zdravstvo je boljše od nemškega, ker je tem, ki so zavarovani v javnem zdravstvu, v Švici zagotovljenih bistveno več pravic.

Sedanji sistem koncesij preživet

»Trdim, da je 26 let star sistem koncesij preživet«, je o slovenskem zdravstu z vidika koncesionarjev spregovorila Helena Mole, dr. med., spec. pediatrije, ki je prav tako izpostavila pozitiven primer Švicarskega sistema. »Celovita prenova zdravstvenega sistema bo mogoča samo na dobrih temeljih temeljito prenovljenega sistema zdravstvenega zavarovanja ter plana mreže izvajalcev na vseh ravneh.« Dodala je še, da sodoben sistem ne potrebuje koncesij v današnji obliki, če bo končno zares sprejeto načelo 'denar sledi bolniku'.

Okrogla miza z nekdanjimi ministri

Z zanimivimi vpogledi je postregla tudi okrogla miza z nekdanjimi ministri za zdravje – dr. Božidarjem Voljčem, mag. Andrejem Bručanom, prim. mag. Dorijanom Marušičem in dr. Dušanom Kebrom. »Mislim, da imamo v načrtovanju zdravstva premalo besede zdravniki, več besede imajo ekonomisti in pravniki, oni živijo v drugem svetu. Zdravnikom bi morali dati več besede pri načrtovanju zdravstvenega sistema«, je uvodoma izpostavil Voljč, v katerega času ministrovanja je Slovenija zarisala okvire današnjega zdravstvenega sistema s koncesionarji in dodatnim zavarovanjem.

Bručan, ki je poudaril, da ima sam minister premalo možnosti, da bi lahko izpeljal svoje ideje, je podal oceno, da »pot, ki jo ta vlada izvaja na področju zdravstva, je napačna in ne bo pripeljala nikamor.« Dobri rezultati, ocenjuje, so samo zato, ker so zaposleni v zdravstvu tako angažirani, a trdi, da našega sistema ne moremo primerjati z evropskim. S tem se ni strinjal Voljč, za katerega pa je glavni problem trenutno v Sloveniji splošno nezadovoljstvo tudi med zaposlenimi v zdravstvu: »Vendar pa zdravstvo ne določa sistem, po katerem so zdravstveni delavci plačani.«

Prvo, kar bi bilo po mnenju Bručana potrebno narediti, je to, da se nova zakonodaja za področje zdravstva čimprej spremeni. Svetovalec aktualne ministrice je bil dr. Keber, ki je bil odločen, da ni nobenega dokaza, da je naš zdravstveni sistem slabši od drugih. »Tudi države v svetu gredo v našo smer. Slišali smo dr. Trampuža, da je cilj nemške vlade ukiniti dodatno zavarovanje.« Skozi navezavo na Švico je poudaril vrednoto solidarnosti: »Ljudje morajo solidarno prispevati, mora obstajati solidarnost med revnimi in bogatimi, med zdravimi in bolnimi.«

Tudi Marušič je izpostavil premajhno moč ministra za zdravje: »Vsi štirje smo bili prepričani, da bomo spremenili naše zdravstvo na bolje. Dokler se nismo srečali z glavnima dvema ministroma za zdravje , tj. premier in minister za finance.« Keber je izpostavil nerealne poglede strank: »Imamo stranke, ki nimajo realnega pogleda na zdravstveni sistem. In ko nastaja nek zakon – jaz sem imel eno leto to priložnost spremljati – so to diametralno nasprotni interesi.« Kako to preseči? »Kandidati za položaje bi morali odgovarjati na konkretna vprašanja. Odgovor ni: krajšanje čakalnih vrst itd. - to so floskule. Povejte, kako?«

Nekdanji ministri so se dotaknili tudi odisejade nove urgence, za katero je temeljni kamen avgusta 2007 položil minister Bručan. »Pri nas ni samo težko zidati nove urgentne centre ali nove bolnišnice, ampak karkoli. Saj vidite, karkoli želimo izpeljati, naj si bodo to vetrne elektrarne ali drugi tir ... Ne vem, zakaj bi bilo kako drugače v zdravstvu. Mi nismo zdrava družba. Ko se bodo začeli predvolilni nagovori, bo nastopil čas pravljičarjev. Dobro si zapomnite vse pravljice, da boste videli, koliko jih bodo uresničili, ko si bodo začeli nagajati ...«, je strnil Voljč.