Uvodni nagovor k 20. Poslovni konferenci Portorož

 

Več iz teme.

Kliknite na izbrani pojem:  
PKP >
 
Čas branja: 5 min
10.05.2018  08:00
Ste se v zadnjih letih vsaj enkrat zadovoljno ozrli nazaj in brezskrbno pogledali v prihodnost? Težko.
Uvodni nagovor k 20. Poslovni konferenci Portorož
Foto: Jernej Lasič

Več iz teme:  
PKP >

Živimo v svetu, kjer so edina stalnica spremembe. Navzlic nepopolni arhitekturi globalizacije in včasih že kar njenemu apokaliptičnemu uresničevanju je postala naš način življenja in razmišljanja. V makroekonomskem smislu se med sabo nenehno prepletata povpraševana stran (ekonomika povpraševanja) in ponudbena stran (ekonomika ponudbe). Enkrat je bolj na površju ena, drugič druga. Z vidika posameznih podjetij in posameznikov pa sta postala izraza konkurenčnost in učinkovitost ključni besedi sedanjika (buzzwords). Prav tako tudi v medsebojnem delovanju in komuniciranju.

Kreativnosti in inovativnosti posameznikov, podjetij in družb je posvečeno več pozornosti kot kdaj prej. Toda, kje je tukaj mesto za stabilnost? Ta zamisel se je kar nekako izgubila v poplavi nenehnega prizadevanja za drugačnost. Pa vendar, obstajajo spoznanja, da inovativnost brez potrebne stabilnosti organizacijskega okolja ne daje pričakovanih rezultatov. Posamezniki, podjetja in družbe, ki so bolj stabilni in hkrati tudi bolj inovativni, so tudi dolgoročno bolj uspešni.

Začeli bomo z na švedskih temeljih zgrajeno svetovno uspešnico Ikeo. Podjetje obstaja od leta 1943, ko ga je ustanovil legendarni, letos preminuli, Ingvar Kamprad. Že dolgo je Ikea znana po svoji inovativni dejavnosti v tehnološko ne tako razviti pohištveni industriji. Pa še vedno ni povsem jasno, kakšen pomen imajo za dolgoročno uspešnost tega podjetja trdna korporativna strategija, poslovne in funkcijske strategije ter kakšna je vloga vodje, kakršen je bil Kamprad. Lars-Johan Jarnheimer, sedanji predsednik INGKA Holdinga, materinskega podjetja Ikee, nekdanji predsednik uprave in glavni direktor Tele2 AB, nekdanji direktor trženja in prodaje v Saabu za skandinavske, baltiške in ruske trge ter član vrste upravnih odborov podjetij in ustanov, med drugim tudi na področju dobrodelništva, je pravšnji človek, da razloži to vprašanje. Lars-Johan Jarnheimer je specialist za oblikovanje k porabniku usmerjene organizacije, obravnavo regulacijskih mer, poslovnih modelov in njihovega preoblikovanja, vodenja ter zadovoljstva kupcev.

Kako uspešno voditi inovativne procese, je področje, s katerim se poglobljeno ukvarja Miha Škerlavaj, ki deluje na BI Norwegian Business School in Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Zelo obetavni inovativni projekti pogosto ne izkoristijo svojega potenciala in pričakovanj. Zakaj je tako? Eden od pogostih razlogov je organizacijska klima v podjetju, ki inovacijskim procesom ne daje ustrezne podpore. Preveč nihanj v organizacijskem okolju slabšalno deluje na uspešnost inovativne dejavnosti. Zato ni vtkana v vezno tkivo podjetja. Vrsta evropskih podjetij kaže to pomanjkljivost.

Na letošnji poslovni konferenci bomo spoznali podjetja, ki se ji spretno izogibajo. Novo Nordisk je dansko farmacevtsko podjetje. Obstaja že več kot 90 let in je znano kot globalni inovativni vodja na področju zdravstvene oskrbe, še posebej sladkornih bolezni. Deluje skladno z načeli trojne zanke odgovornosti (Triple Bottom Line Principles): finančne, družbene in okoljevarstvene. Susanne Stormer je svetovno priznana avtoriteta na področju trajnostnega razvoja podjetij in podpredsednica Novo Nordisk, odgovorna za trajnostni razvoj. Susanne je na čelu prizadevanj, da so v Novo Nordisk ekonomski, družbeni in okoljevarstveni vidiki podjetja vključeni v njegovo tržno logiko. Med njenimi največjimi dosežki je uspešna integracija okoljevarstvenega in finančnega poročanja, kar uvršča Novo Nordisk med vodilna podjetja na svetu. Susanne Stormer je članica delovne skupine mednarodnega sveta za integralno poročanje, svetovalka evropske komisije za pravna vprašanja s tega področja, članica UN Global Compact and the Global Business Initiative on Human Rights, pa tudi profesorica na Copenhagen Business School.

Mahle GmbH je med 20 največjimi proizvajalci avtomobilskih delov na svetu. Tudi to podjetje obstaja že več kot 90 let in danes zaposluje prek 80 tisoč ljudi, ustvarja čez 13 milijard evrov prihodka in ima prek 170 industrijskih lokacij po svetu, tudi v Sloveniji. Podjetje je fundacija, kar pomeni, da sta ustanovitelja podjetja, brata Mahle, prenesla lastništvo podjetja na fundacijo Mahle. Podjetje odlikuje sistem korporativnega upravljanja z razvitim dolgoročnim planiranjem, ki omogoča učinkovito strateško odločanje in vzdržen razvoj tudi v času velikih sprememb v globalnem okolju. Mahle ponuja inovativne rešitve, ki temeljijo na čistem zraku, učinkoviti izrabi resursov in zadovoljstvu v vožnji. Armin Messerer, globalni direktor divizije Mehatronika, je odličen poznavalec Mahlejeve organizacije, sooblikovalec ter razlagalec trendov v Mahleju in bo naš sogovornik na letošnji konferenci.

Sklepna tema prvega dne 20. Poslovne konference Portorož bo Evropa, Slovenija in jugovzhodna Evropa v letu 2019, ki jo bo predstavil najboljši razlagalec kratkoročnih makroekonomskih gibanj na tem območju Veljko Bole, višji svetovalec, EIPF, Ljubljana.

Drugi dan konference bomo najprej predstavili tradicionalno raziskavo EF v Ljubljani. Letošnja bo namenjena predstavitvi e-trgovine v svetu in Sloveniji. Snovalci raziskave Polona Domadenik, Tjaša Redek in Matjaž Koman so jamstvo, da bo raziskava postregla z novimi spoznanji, ki jih bo mogoče s pridom uporabiti tudi v praksi.

V svetu interneta in internetne prodaje igrajo veliko vlogo mala podjetja. Jean-Francois Chianetta je futurist in prepoznavni vodja v nastajajočem svetu obogatene resničnosti (augmented reality). Po osnovni izobrazbi je strojni inženir. V letu 2011 je ustanovil podjetje Augment z vizijo združiti digitalni in fizični svet prek obogatene resničnosti. Augment je eno vodilnih podjetij na tem področju. Oskrbuje okrog 200 podjetij po svetu, vključno s Coca-Colo, Leroy Merlinom, Siemensom in hoteli Accor. Jean-Francois nastopa na različnih konferencah po svetu, kjer z udeleženci deli svoje znanje o obogateni resničnosti.

Ustanovljena v Trstu davnega leta 1831 je zavarovalniška skupina Generali Group ena vodilnih evropskih zavarovalniških ustanov. Njen poslovni kredo so naslednja načela: izboljšati izkušnje svojih strank, povečati učinkovitost in uspešnost, oblikovati preprostejše in pametnejše ponudbe, postati prožnejši v svojem poslovanju, sprejeti tehnološke spremembe in postaviti zaposlene v središče dogajanja. Toda stvari se v zavarovalniškem poslu zelo hitro spreminjajo. Digitalizacija je povečala hitrost poslovanja, vplivala na spremenjene potrebe porabnikov ter vzpostavila bolj neposredno povezavo med porabniki (strankami) in distribucijskimi mrežami. Ali je mogoče, da bo internetno poslovanje popolnoma spremenilo tradicionalni način delanja posla v tej, precej časa zaprti in konservativni dejavnosti? Isabelle M. Conner, direktorica trženja v Generali Group, je odgovorna za vse vidike trženja v Generali Group, vključujoč odnose s porabniki, prodajne kanale, digitalno preobrazbo in razvoj blagovne znamke. Zato je prava oseba za pogovor o teh vprašanjih.

Predstavitveni del bomo končali z avtomobilsko industrijo. Ta panoga je ena vodilnih v svetovnem gospodarstvu in že več kot stoletje tudi ena od nosilk tehnološkega napredka. V panogi se dogajajo hitre tehnološke spremembe in se na novo delijo vloge na trgu. Ferdinand Dudenhöffer z Univerze Duisburg-Essen ter direktor Centra za raziskave v avtomobilski industriji (CAR) je eden boljših poznavalcev dogajanj v avtomobilski industriji. Ker v njej deluje tudi dobršen del slovenskega gospodarstva, bo njegovo izvajanje gotovo zaznamovalo tok letošnje poslovne konference.

Upam, da ste dobili dovolj dober vpogled v sestavo letošnjega programa Poslovne konference Portorož. V njem je dovolj izzivov tudi za dve zadnji sekciji na konferenci. Najprej okrogla miza z menedžerji. Smo pripravljeni na posel jutri? Ali vidimo dovolj naprej, da lahko vlečemo prave poteze? Ali s svojim delovanjem ustvarjamo potrebno organizacijsko klimo za inovacijsko dejavnost? Ta vprašanja bomo postavili tudi predsedniku vlade, ki se bo predvidoma udeležil konference. Ker bo od volitev do konference minilo že nekaj časa, bomo lahko prek njih presojali tudi druge člane njegovega kabineta.


Več iz teme:  
PKP >