Preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma - ali so vaše stranke sumljive?

Čas branja: 1 min
24.07.2018  09:53  Dopolnjeno: 24.07.2018 09:53
Preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma - ali so vaše stranke sumljive?
Foto: Shutterstock

Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-1) je v veljavi od novembra 2016, določa pa ukrepe, pristojne organe in postopke za odkrivanje in preprečevanja pranja denarja ter ureja inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določil.

Nefinančni sektor, kamor spadajo tudi nepremičninske in računovodske družbe, je tako s sprejetjem novega zakona o preprečevanju pranja denarja v povsem novem položaju, saj je Urad RS za preprečevanje pranja denarja prejel inšpekcijska pooblastila, kar pomeni, da je tudi nefinančni sektor deležen kontrole in preverjanja iz naslova ustreznega izvajanja zakona.

Nefinančna podjetja in institucije morajo svoje stranke in politično izpostavljene osebe sicer preveriti, ugotoviti morajo, katere so visoko tvegane države za poslovanje in pravilno postopati v primeru, če stranka velja za 'sumljivo'. Kazni za kršenje zakona so namreč relativno visoke.

Kaj pa ob obisku inšpektorji pravzaprav vzamejo pod drobnogled? Pogovarjali smo se s strokovnjakom za preprečevanje pranja denarja Andražem Trtnikom.

Na seminarju Preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma: indikatorji za prepoznavanje strank in transakcij, ki ga bo vodil ravno Andraž Trtnik, bomo spregovorili predvsem o tem, kako stranke preveriti, kakšen je poglobljen pregled, kje so meje pregleda in kaj storiti v primeru suma na kaznivo dejanje. Pridružite se nam 14. septembra v Ljubljani.

Več iz teme: