Avtomobilskih proizvajalcev brez električnih motorjev kmalu ne bo več

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
PKP   dodaj
General Motors dodaj
Nissan dodaj
Tesla Motors dodaj
Elon Musk dodaj
 
Čas branja: 3 min
20.09.2018  16:37  Dopolnjeno: 20.09.2018 16:51
“Dieselgate ni (bil) zgolj težava Volkswagna, temveč težava celotne industrije in tudi primer slabe prakse zakonodajalcev.”
Avtomobilskih proizvajalcev brez električnih motorjev kmalu ne bo več

Obveščaj me o novih člankih:  
PKP   dodaj
General Motors dodaj
Nissan dodaj
Tesla Motors dodaj
Elon Musk dodaj

Gospodarska realnost, ki temelji na učinkovitosti in konkurenčnosti, zahteva konstantne inovacije in nenehno iskanje novih rešitev. Brez takšne agilnost podjetje na izredno konkurenčnih trgih 21. stoletja težko preživi.

Avtomobilska industrija, ki se srečuje z večjim številom tehnoloških disrupcij, je primer takšne panoge. Prihod novih električnih in hibridnih pogonov, podatkovna povezljivost in nova prihajajoča infrastruktura zahtevajo napreden in tehnološko dovršen razvoj in tudi sposobnost prilagoditve hitrim organizacijskim spremembam.

Prilagajajo se tudi največja in najstarejša imena avtomobilskega sveta, takšna, ki doslej niso bila znana po svoji razvojni ter miselni agilnosti. Celo nekoč padli in znova vstali General Motors postaja vse bolj elektrificiran. Morda je še boljši primer Nissan, japonski velikan, ki letno proizvede pet milijonov avtomobilov, ki je že na prelomu tisočletja predstavil serijski električni avto za množično proizvodnjo. Kaj premakne speče velikane na pot inovacij in posledično tudi poslovnih tveganj?

Pogosto je odgovor inovatorji, ki z novimi tehnologijami izzovejo prevladujočo paradigmo. Najboljši primer tehnološkega izzivalca sta zagotovo Tesla Motors in Elon Musk, ki je v razvojno dirko prisilil stare mastodonte, ki so se bili prisiljeni prebuditi iz tehnološko-razvojne hibernacije.

Fosilni artefakti skorajšnje preteklosti

Bodo v prihodnosti avtomobilski proizvajalci, ki ne bodo ponujali električnih pogonov, sploh preživeli? Ferdinand Dudenhöffer, profesor na Univerzi v Duisburg-Essnu, ustanovitelj in direktor Centra za raziskave v avtomobilski industriji (CAR) ter eden boljših poznavalcev dogajanj v avtomobilski industriji, pravi, da ne. “Ciljni standardi Evropske unije 95 gramov ogljikovega dioksida na kilometer niso dosegljivi brez široke palete električnih vozil. Poleg tega želi EU standarde še dodatno znižati, pod 60 gramov ogljikovega dioksida na kilometer. Enako velja za največji avtomobilski trg na svetu, Kitajsko. Skratka, če ste avtomobilski proizvajalec, vas brez električnega pogona kmalu več ne bo”.

Elektrifikacija mobilnosti je torej neizogibna. Kaj pa najbolj ovira množično uporabo električnega pogona? “Trenutno je za ljudi, ki živijo v mestih, največja ovira premajhno število polnilnic. Poleg tega cene električnih vozil še niso zelo prijazne do kupcev,” pravi Dudenhoffer.

Moralna odgovornost vozečih algoritmov

Poleg praktičnih težav pa elektrifikacija mobilnosti naleti na povsem nova moralna vprašanja. Poglejmo primer. Vozite (se) v avtonomnem vozilu, ki ga v prometu upravlja računalnik. Kdo nosi odgovornost v primeru prometne nesreče, če vaš avtomobil (ki ga tehnično gledano ne vozite vi) v prometu poškoduje kolesarja?

“Pri robotski in avtonomni vožnji potrebujemo ustrezen družbeni diskurz, ki bo odgovoril na takšna vprašanja. Pa vendar, nujno je zavedanje, da je robot precej boljši voznik od človeka, a kljub temu ni možno zagotoviti, da nesreč ne bo,” pojasnjuje Ferdinand Dudenhöffer.

Moralno vprašanje odgovornosti vozečih robotov daje jasno znamenje, da razvoj elektromobilnosti prinaša tektonske spremembe ne samo v uporabniški izkušnji transporta in osebnih avtomobilov ter razvoju infrastrukture. Elektrifikacija, uporaba obnovljivih virov energije, povezljivost ter nova transportna infrastruktura igrajo ključno vlogo pri razvoju nove decentralizirane gospodarske platforme, znane pod imenom internet stvari. Pri tem je nastanek nove transportne in logistične platforme, ki bo temeljila na električnih pogonih in obnovljivih virih energije, ena od treh ključnih spremenjenih paradigem.

"Bajbaj Dieselgate"

Ena od pomembnih koristi družbe pri uvedbi elektrificirane mobilnosti na temelju obnovljivih ali alternativnih virov energije je, da gre za prevoz, ki ne bo več temeljil na fosilnih gorivih, kar prinaša ogromne okoljske koristi. In ravno sprememba igre je očitno potrebna, da prevladujoče znamke tako in drugače fosilnih proizvajalcev ne bodo mogle več zavajati porabnikov glede okoljske obremenitve njihovega prevoza.

“Dieselgate ni (bil) zgolj težava Volkswagna, temveč težava celotne industrije, ki se srečuje z vprašanjem škodljivih izpustov. V Nemčiji se spopadamo s prepovedjo vožnje dizelskih motorjev v več kot dvajsetih mestih. Dieselgate je spremenil svet. Pa vendar, ne gre le za težavo avtomobilske industrije. Evropska komisija je izdala resnično ohlapne zakonske predpise, namenjene proizvajalcem. Dieselgate je tako tudi primer slabe prakse zakonodajalcev,” pojasnjuje Dudenhoffer.

Elektrifikacija transporta tako prihaja v času, ko je neizpodbitno, da je ta resnično nujna. Predvsem za okolje in tudi za oblikovanje povsem drugačne uporabniške izkušnje avtomobilov ter osebnega prevoza kot tudi v kontekstu razvoja nove industrijske plaftorme 21. stoletja.

O tem, kako hitre so in bodo spremembe v avtomobilski industriji, bo na jubilejni 20. Poslovni konferenci Portorož govoril prof. dr. Ferdinand Dudenhöffer, redni profesor poslovnega upravljanja in ekonomije avtomobilske industrije na Univerzi v Duisburg-Essnu (Nemčija), ustanovitelj in direktor Centra za raziskave v avtomobilski industriji (CAR) ter eden boljših poznavalcev dogajanj v avtomobilski industriji.