Slovenija, tako kot PKP, 20 let pozneje

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
PKP   dodaj
Igor Bavčar dodaj
Marjan Šarec dodaj
Miro Cerar dodaj
Liberalna... dodaj
 
Čas branja: 5 min
01.10.2018  11:00
Pred dvema desetletjema, v času priprav na prvo Poslovno konferenco Portorož leta 1998, je na trg ravno pripeljal novi clio, izdelan v novomeškem Revozu, Petrol pa je pomenil bencinsko črpalko, kjer si lahko natočil gorivo.
Slovenija, tako kot PKP, 20 let pozneje

Obveščaj me o novih člankih:  

Pred 20 leti se je Slovenija začela pogajati za vstop EU. To je bil čas, ko je bil Igor Bavčar minister za evropske zadeve in pogajalec za vstop Slovenije v EU. Danes, 20 let pozneje, je Bavčar v zaporu, v politiki pa imamo – z nekaj izjemami – nove obraze. Vlado sestavlja Marjan Šarec, ki ga v političnem smislu pred 20 leti ni bilo nikjer. Pred njim jo je vodil Miro Cerar. Prebrskali smo statistične baze in pogledali, kakšna je bila Slovenija leta 1998 in kakšna je danes. Kakšne plače smo imeli, koliko je stal kruh, koliko bencin, koliko smo imeli telefonov.

Pred dvajsetimi leti se je zgodila tudi prva, od kmalu dvajsetih, Poslovna konferenca Portorož, ki je postala osrednji gospodarski dogodek in stičišče najpomembnejših »poslovnih« imen v Sloveniji. Tako takrat kot danes je PKP prostor izmenjave najboljših poslovnih praks in priložnost, da poslovneži iz prve roke slišijo o prihajajočih trendih na gospodarskem področju.

Plače rastejo hitreje kot cene

V obravnavanem obdobju je povprečna plača zrasla za 155 odstotkov, kar je več od stopnje inflacije v tem obdobju. Kdor je bil v minulih 20 letih deležen povprečne rasti plač, si lahko danes privošči več storitev in blaga iz košarice, ki se uporablja za izračun inflacije. Povprečna neto mesečna plača pred dvema desetletjema je znašala 417 evrov, lani 1.062 evrov, izhaja iz podatkov državnega statističnega urada. Približno dve tretjini zaposlenih v Sloveniji prejemata plačo, nižjo od povprečja.

V 20 letih skoraj 150 tisoč upokojencev več

Upokojuje se povojna, tako imenovana baby boom generacija, hkrati pa se podaljšuje življenjska doba, kar skupaj pomeni rast števila upokojencev. Leta 1998 jih je bilo okrog 472 tisoč, letos 616 tisoč. Na drugi strani je število zavarovancev bolj nihajno in povezano tudi z gospodarskimi cikli. To je bilo izrazito vidno pred letom 2008 in po njem ter v zadnjih letih. Zdaj v pokojninsko blagajno vplačuje 934 tisoč zavezancev, kar je največ v zadnjih 20 letih. Čeprav je zavezancev veliko, pa mora proračun še vedno doplačevati, da so obveznosti redno poravnane.

Smo bolj izobraženi

V zadnjih letih je število diplomirancev v Sloveniji opazno večje kot pred dvema desetletjema. Predvsem v letu 2016 je opazen nenaden skok, kar gre pripisati zadnjemu roku za končanje študija na tako imenovanih starih programih. Leta 1998 je bil delež prebivalcev z višješolsko in visokošolsko izobrazbo v starostni skupini od 24 do 64 let malenkost manjši od 15 odstotkov, lani 29 odstotkov.

BDP lani za 57 odstotkov večji kot leta 1998

Bruto domači proizvod (BDP) se je po konstantni rasti do leta 2008 zlomil in šele lani dosegel nov rekord. Realno je bil za 57 odstotkov večji kot leta 1998, veliko rast pa bomo spremljali tudi letos (znašala naj bi 4,6 odstotka), v prihodnjem letu naj bi bila 3,9 odstotka, leta 2020 pa 3,4 odstotka, napovedujejo analitiki Banke Slovenije. Po zadnjih velikih rasteh in po napovedih analitikov je Slovenija na dobri poti, da ponovi veliko rast BDP, ki smo ji bili priča v desetletju do leta 2008.

V zadnjih dveh desetletjih je rast slovenskega BDP nad povprečjem Evropske unije.

Vse bolj vpeti v tokove mednarodne trgovine

Slovenija je iz leta v leto bolj odprto gospodarstvo. Stalna rast izvoza in uvoza je dodaten pospešek dobila z vstopom v Evropsko unijo. Izvoz je lani, merjeno v BDP, znašal 70 odstotkov, leta 1998 pa 32 odstotkov.

Naraščanje dolga se je umirilo

Do minule finančne krize je bila Slovenija vzorno zadolžena država. Velik javnofinančni primanjkljaj v kombinaciji z recesijo pa je sliko slovenskih javnih financ izrazito poslabšal. V zadnjih treh letih se javne finance počasi, a vztrajno izboljšujejo. V prvih petih letošnjih mesecih je po zaslugi naraščajočih prihodkov iz pobranih davkov (v petih mesecih so zrasli za 417 milijonov evrov) presežek državnih blagajn znašal 138 milijonov evrov. Merjeno v BDP, se je dolg od leta 2015 z 82,6 odstotka zmanjšal na 73,6 odstotka.

Dve desetletji na ljubljanski borzi

Minuli dve desetletji smo na ljubljanski borzi spremljali številne prihode delnic velikih gospodarskih sistemov, pa tudi njihove odhode ob prevzemih ali združitvah. Krka je ena redkih družb med najbolj trgovanimi, ki je še danes med osrednjimi delnicami ljubljanske borze. Najživahneje je bilo na ljubljanski borzi v letih do poka balona v letu 2008, ko so nekatere delnice v letu dni pridobile sto odstotkov in več. Nekoliko manj živahno je na borzi v zadnjih letih, je pa letos indeks ljubljanske borze, upoštevajoč dividendno donosnost, pridobil 16 odstotkov, s čimer je peti najdonosnejši na svetu med približno sto osrednjimi delniškimi indeksi borz, ki jih spremljajo pri Bloombergu.

Kaj nas čaka prihodnje leto glede na preteklih dvajset? Prihodnost bo na jubilejni 20. Poslovni konferenci Portorož predstavil najboljši razlagalec kratkoročnih makroekonomskih gibanj Veljko Bole, ki je tradicionalni govornik konference. Lani je v nastopu povedal, da rast poganja predvsem izvoz, ki raste hitreje kot na evrskem območju. Pospeševati so začele tudi naložbe in zasebna poraba. Ne zamudite prereza leta 2018 in napovedi za 2019!